Le Suveranitetako Phandavipe

Le Evropaki ekstremo-čači rig kamel but te vakerel pal o arakhipe le nacionalno suveranitetako. Von den dab zorales o Bruselo, o Washingtono, thaj e maškarthemutne institucie, phenindos ke kadala arakhen penge thema katar avrutne influjence. Ama kana i avrutni influenca kerel buti vaš lengo lačhipe, sa kodola glasurja phanden penge muja—vaj lošajljon.

Kadava dublo standardo sas sastes sikavdo ki Sekuritaki Konferencia katar o München andar o berš 2025. O Viceprezidento le Amerikako, o JD Vance sikavdjas putardes pesko suporto vaš le Evropake nacionalistikane miškimata, thovindos telal o pučipe o legitimiteto le Evropake instituciengo. Ando than te krisaren kadaja interferenca, e liderja katar i ekstremo čači rig andar i Germania, Ungaria thaj Italia dine lan baxtagor. O Vance vi phendja, "I Evropa trubul te dikhel pale peske zorako nakhavipe thaj te mukhel peske thema te len palpale penge kulturalo thaj politikane identiteturja," jekh komentaro dikhlino sar zeleno lampa vaš e nacionalistikane agende.

I Germanikani Alternativa vaš o Deutsčland (AfD)—po dujto than ande pučimata vaš e alosarimata kadale kurkeske—si jekh lačho eksemplo vaš kadaja hipokrizia. Vi kana kritikuil zurales o Bruselo, von lošales thon pes khetanes le globalo mujenca vaš i ekstremo čači rig. Le Elon Musk-eski platforma, X, aresli te avel jekh muj vaš o AfD, o Musk vi sas gazda le AfD liderkaki, Alice Weidel, savi phendjas ke i demokracia le Germaniaki si “phangli” katar e globalne elite—sa kadala pe jekh platforma savi si šerutnjardi katar jekh miliardaro amerikano.

Kadava modelo repetisarel pes andi sasti Evropa. I Marine Le Pen andar i Franca vakerel putardes pal i avrutni influenca, ama akceptisarel e udžlimata katar e rusikane banke. O Herbert Kickl andar i Austria thaj o FPÖ promovisaren i nacionalistikani retorika, vazdindos ande kodoja vrjama phanglimata le ekstremo čače grupenca avrjal o them. Le Ungariako Viktor Orbán anavjarel pes korkoro sar arakhutno le Ungariake suveranitetako, thovindos i ekonomia le themeski pe jekh linia le Kinake Sirimbjesa thaj le Dromeski Iniciativa thaj bazisarel pes pe Rusiaki energia. I Italiaki Giorgia Meloni atakuil e EU institucie, ama dependil katar le EU džutimaske fondurja.

O Elon Musk thol pes andre perdal e limite le Germaniake. Vov promovirisardja aktivno ultranacionalistikane muja andi sasti Evropa, specialo o rumuno Călin Georgescu, savo phendjas kadava kurko: “Ande miro angluno dives sar prezidento, ka phandavav o sasto netvorko Soros andar i Rumunia.” O Musk thodjas o mesadžo pi platforma le anavesa “I Rumunia meritil peski suveraniteta!”—kerindos l lideros katar i ekstremo čači rig te ovel jekh instantno online senzacia. Ama o miškipe le Georgeskosko xasardjas pes telal i influjenca le netvorkurjengi phangle ki Rusia, i korupcia thaj i politikani bi-kompetenca. Lesko nacionalistikano dikhipe na thodjas po than i Rumunikani suveraniteta—sikavdja sar kadala miškimata služin sar Trojane grasta vaš avrutni autoritarno influenca.

Lengo lav vaš ekonomikano resipe si sa kadja čučo. O Breksito sas te vazdel opre e britanikani ekonomia, ama ingerdjas tiknjaripe le avrikane investiciengo thaj ko sanjaripe le komercosko. I Ungaria zurjardjas pesko phanglipe ki rusikani energia thaj ko kinezitiko finansiripe. I Italia riskuil sa kodo, soske o guverno le Giorgiako Meloni kritikuil publikanes o opraldikhipe katar i EU, ando vaxt so bazisarel pes diskreto pe evropune fondurja thaj inkerel e komercialo phandimata le Kinasa thaj le Rusiasa, sa kadala andi vrjama so promovisarel jekh nacionalistikani agenda khere.

Ande kado vaxt, i Moskova thaj o Beidžingo eksplotin e nacionalistikane miškimata andi sasti Evropa te sanjaren e demokratikane sistemurja. E Rusikane medie sikaven o AfD sar “e čačutne arakhutne le Germaniake suveranitetake”, ando vaxt so i Kina  vazdel financialo phanglimata le guvernurjenca kaj si len tendince. Kadala taktike—o ulavipe le dezinformaciako, i  ekonomikano zor thaj o finansiripe le politikane manušengo save si simpatizime—si kerde te ulaven i Evropa andral.

E alosarimata andar i Germania andar o berš 2025 si jekh punkto paruvimasko. O vazdipe le AfD-esko daravel te phagel o rolo le Germaniako sar le Evropaki demokratikani rig. Jekh nacionalistikano guverno ko Berlino šaj te phagerel i EU, te kovljarel e phanglimata le Amerikasa thaj te zurjarel e autoritarno redžimurja save kamen te dikhen i Evropa ulavdi. Le AfD-esko vakjarno, o Markus Frohnmaier, na but anglal phendjas, "Kadava si amaro momento te las palpale o kontrolo kotar o Bruselo thaj te thovas i Germania po angluno than."

I historia del amenge jekh klaro daravipe. I Weimar Republika phagerdili kana e nacionalistikane zora na mangle i maškarthemutni kooperacia. E zumavimata le nazistikane Germaniake vaš o suveraniteto gelde ko xasaripe. I Germania palal o maripe vazdinili pale vaš i integracia thaj i demokracia. I ideja vaš o suveraniteto katar i ekstremo čači rig si jekh iluzia—jekh savi šaj te cirdel i Germania thaj i Evropa palpale.

Sar pašjon e alosarimata andar o 2025, e germancurja trebal te len decizia kana inkeren e principurja save ande lengo sukceso palal o maripe vaj te meken pes xoxavde katar e bičače nacionalistikane phenimata. O avutnipe le Evropako si phanglo ke kado alosaripe. Si jekh decizia savi ka modelisarel na numaj o drom le Germaniako, ama vi o stabiliteto thaj o khetanipe le saste Evropako.